Temperatura: Meri se po standardu Svetovne meteorološke organizacije na 2 metrih višine. Senzor za temperaturo je termistor, kateremu upornost se spreminja glede na temperaturo. Senzor za merjenje temperature preračuna temperaturo na podlagi meritev toka skozi termistor pri konstantni napetosti. Temperaturni senzor je nameščen v belem radiacijskem ščitu, ki preprečuje vplive sončnega sevanja na izmerjeno temperaturo.

Vlaga: Meri se absolutna vlažnost zraka. Glede na temperaturo zraka in nasičeno vlažnostjo pri tej temperaturi, t. j. največjo mogočo absolutno vlažnostjo zraka pri dani temperaturi, se potem izračunava relativna vlaga, ki predstavlja razmerje med absolutno in nasičeno vlažnostjo. To razmerje se izraža v odstotkih. Ko sta absolutna in nasičena vlažnost enaki (relativna vlaga je 100 %), govorimo o nasičeno vlažnem zraku. Takrat se pojavi megla. Senzor za vlago je prav tako nameščen v radiacijskem ščitu.

Zračni tlak: Meri se zračni tlak v hektopaskalih (hPa), ki je zaradi boljše primerljivosti z ostalimi vremenskimi postajami preračunan na morski nivo.

Veter: Meri se hitrost in smer vetra. Aerometer je sestavljen iz vetrnice, ki ima tri polkroge, in kazalca za določitev smeri vetra. Magnet, ki se nahaja v vetrnici, ob vsakem obratu sproži magnetno stikalo. Nato vremenska postaja preračuna število pulzov na časovno enoto, kar nam predstavlja hitrost vetra. Hitrost vetra je izražena v enotah km/h, smer pa v azimutu smeri, iz katere piha veter. Smer vetra severnika je izhodišče koordinatnega sistema (0°), ostale smeri pa se vrstijo v smeri urinega kazalca (vzhodnik 90°, …). Za lažjo predstavitev je smer vetra iz azimuta že pretvorjena v kardinalne smeri, iz katere veter piha. Vseh kardinalnih smeri je 16. Med štirimi glavnimi (S,V, J,Z – sever, vzhod, jug in zahod) se nahajajo še štiri vmesne (SV, SZ, JV in JZ …). Med vsemi temi pa še dodatnih osem – npr. SSV, ki se nahaja med severom in severovzhodom. Vremenska postaja prikaže tisto kardinalno smer katera najbolj ustreza smeri, iz katere piha veter.

Padavine: Meri se višina padavin in izraža v višini stolpca vode (mm). Dežemer sestavljata vodna tehtnica in lijak, v katerega padajo padavine. Vodna tehtnica je sestavljena iz dveh posodic. Ko se ena napolni z vodo, se tehtnica prevesi v drugo stran. V vodno tehtnico vgrajen magnet ob tem tvori pulz, ki predstavlja višino padavin 0,2 mm. Dežemer je ogrevan, tako da lahko sproti beleži tudi snežne padavine. Kljub temu da je postavitev padavinskega senzorja izmed vseh senzorjev še najlažja, pa je merjenje višine padavin obremenjeno z največjo napako. Višina padavin, ki jo merimo, naj bi bila takšna, kakršno prejmejo naravna tla v okolici. Vendar pa je tako zahtevo težko uresničiti, saj dežemer moti gibanje zraka v svoji bližini in so zato v močnem vetru lahko napake zelo velike. V skrajnem primeru se lahko zgodi, da večino padavin odnese mimo dežemera. Napake lahko nastanejo tudi v brezvetrju ob močnem dežju, ko se del vodnih kapljic odbije od lijaka dežemera ven.